PRESOJA PRAVILNIH ODGOVOROV ZA USTNI DEL REGIONALNIH KVIZOV IN STUDIJSKE ODDAJE

 

S tem pravilnikom postavljamo okvire za presojo pravilnih odgovorov, če pride do pritožbe ali dvoma v korektnost tekmovanja.

 

1.      Kot uradni odgovor se upošteva prvi odgovor, ki ga poda katerikoli član ekipe na glas pravočasno, to je pred 'zvonjenjem'. Odgovorov po zvonjenju ne upoštevamo.

2.      Pri odgovorih, ki zahtevajo naštevanje, pomeni prvi napačno našteti element napačen odgovor.

3.      Če tekmovalec prične odgovarjati pred ali med zvonjenjem in z odgovorom brez obotavljanja nadaljuje po zvonjenju, se odgovor upošteva.

4.      Kot pravilni odgovori se upoštevajo le besede slovenskega knjižnega jezika, razen če je v vprašanju zahtevano drugače. Narečni, žargonski in jezikovno zaznamovani  izrazi se ne priznajo, prav tako ne tujke, razen, če vprašanje tega ne zahteva. Splošno merilo je SSKJ.

5. Če je v vprašanju naveden koren besede, ki jo tekmovalci podajo kot rešitev, se odgovor praviloma ne prizna. Če bi, npr. spraševali, kako se imenuje nekdo, ki v bloku živi v stanovanju nasproti nas in pričakovali odgovor 'sosed', pa bi dobili odgovor 'stanovalec', ki nedvomno drži, ga ne bi priznali, kajti, da je stanovalec, smo namignili že v vprašanju. V posameznih primerih odloča žirija.

6. Ko sprašujemo po osebah, zadostuje kot pravilni odgovor že priimek, če v vprašanju ni zahtevano drugače.

7. Pri odgovorih, ki se minimalno razlikujejo od pravilnega (zaradi izgovorjave, v eni črki ali podobno) ima žirija kompetence, da se odloči o pravilnosti odgovora. Tak odgovor bo praviloma upoštevala kot pravilni, če minimalna razlika podanega in pravilnega odgovora ne bo vodila v drug pomen. Če bomo torej spraševali po predmetu žaga in dobili odgovor žoga, ga ne bomo priznali, ker imata besedi različni pomen. Enako velja za kljunaša in kljunača, ker sta to dve, zelo različni živali. Če pa bomo iskali mamuta in dobili odgovor mamot, ga bomo priznali. Enako velja za košarkarja, ki bi iz ust tekmovalcev izzvenel kot košarkaš. V posameznih primerih odloča žirija.

8. V primeru delno pravilnih, a nepopolnih odgovorov ima voditelj pravico povprašati po pojasnilu ali dopolnitvi odgovora.

9. V primeru nejasnosti odgovora ali v primeru dvoma v pravilnost odgovora komisija ustavi tekmovanje in v virih preveri. Odgovor lahko prizna kot pravilni, zavrne kot nepravilni ali odloči, da se postavi 'rezervno' vprašanje.

10. Tekmovalci oz. mentorji se imajo pravico pritožiti neposredno po končani posamezni igri (drži, tematika, pet do nič, težavnost, abeceda) za vprašanje v tej igri. Kasnejše pritožbe se ne upoštevajo.

11. Žirija presodi utemeljenost pritožbe in vpliv na končni rezultat in ravna v skladu s tem.

12. Tekmovalec, ki v ABECEDI doseže pet zaporednih zmag, konča s tekmovanjem in se uvrsti neposredno v finalno oddajo. Neposredno v finalno oddajo se uvrsti tudi tekmovalec s štirimi zaporednimi zmagami.

13. Tekmovalec, ki doseže v ABECEDI tri zmage, se uvrsti v Megaabecedo. Prav tako se v megaabecedo uvrsti tekmovalec, ki zmaga v oddaji, ki je neposredno pred Megaabecedo.

14. Za Megaabecedo izžrebamo potrebno število tekmovalcev – največ 16, odvisno od števila tekmovalcev, ki so se zaradi treh zaporednih zmag uvrstili iz rednih oddaj.

15. V Megaabecedi izberemo tekmovalce za finalno oddajo – največ štiri, najmanj enega, odvisno od tega, koliko tekmovalcev se je iz rednih oddaj direktno uvrstilo v finale.

 

 

PRAVILA ZA REGIONALNE KVIZE MSC

 

1.      Od septembra do novembra izvedemo osem regionalnih kvizov.

2.      Šole se praviloma prijavljajo na tekmovanje v svoji regiji.

3.      TV si jemlje pravico, da zaradi neenakomernega števila prijavljenih ekip v posameznih regijah nekatere ekipe prerazporedi v sosednjo regijo.

4.      Posamezna šola lahko prijavi dve (dvo in več-oddelčne šole) ali eno (eno-oddelčne šole) ekipo.

5.      Šola domačinka lahko prijavi tri ekipe.

6.      Regionalni kviz se deli na pisni in ustni del.

7.      Ekipe se razporedijo po učilnicah tako, da je v posamezni učilnici največ deset ekip.

8.      V pisnem delu tekmovalci 20 minut ekipno rešujejo pisni del kviza.

9.      Pisni del vsebuje 25 vprašanj različnih tipov plus dodatno vprašanje.

10.  Pravilni odgovori prinašajo dve točki, delno pravilni lahko prinašajo eno točko.

11.  Na pisnem delu je maksimalno možno število točk 50.

12.  V ustni del se uvrstijo štiri najboljše ekipe iz pisnega dela.

13.  Ekipe v ustni del prenašajo točke po sistemu: 1.-4 točke, 2.-3 točke, 3.-2 točki, 4.-1 točko.

14.  V primeru neodločenega izida na mestih, ki vodijo v finale, najprej odloča dodatno vprašanje, če pa še po tem ni odločitve, pristopimo k dodatni igri Abeceda.

15.  V ustnem delu izberejo ekipe izmenično šest vprašanj.

16.  Vsak pravilni odgovor prinaša dve točki, delno pravilnih odgovorov ne točkujemo.

17.  V studijsko oddajo se uvrstita dve najboljši ekipi iz ustnega dela.

18.  V primeru neodločenega izida na drugem mestu odloča dodatno vprašanje iz pisnega dela, če pa še vedno ni odločitve, pristopimo k dodatni igri Abeceda.